Kaj pomeni digitalna dostopnost in kaj prinaša novi zakon, ki stopi v veljavo junija 2025? V prispevku pojasnjujemo, katere obveznosti imajo podjetja, kakšne so zahteve glede spletnih strani, aplikacij in storitev ter zakaj dostopnost postaja nujen standard.
Digitalna dostopnost pomeni, da so spletne strani, aplikacije, bankomati, e-knjige in druge digitalne storitve prilagojene tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti. V to so vključeni tisti, ki slabše vidijo, slišijo, se težje premikajo ali uporabljajo pomoč pri branju (na primer bralnike zaslona).
Namen dostopnosti je preprost: da lahko vsakdo, ne glede na svoje zmožnosti, enakovredno uporablja digitalne storitve.
Kaj narekuje novi zakon o dostopnosti?
Slovenija je sprejela Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki stopi v veljavo 28. junija 2025. Z njim v naš pravni sistem prenašamo evropsko direktivo (EU) 2019/882. Zakon določa, da morajo biti nekateri izdelki in storitve prilagojeni tako, da jih lahko brez ovir uporablja čim širši krog ljudi.
Za koga zakon velja?
Zakona se morajo držati:
- Spletne strani in mobilne aplikacije.
- Bankomati in plačilni terminali.
- Prodajni avtomati za vozovnice.
- Elektronske knjige in e-bralniki.
- Avdiovizualne storitve (na primer videi s podnapisi).
- Informacijski sistemi v javnem potniškem prometu.
- Računalniška oprema in programska oprema.
Zakon velja za vse večje ponudnike storitev in izdelkov, torej za:
- Državne in javne ustanove.
- Podjetja, ki izdelujejo in prodajajo tehnološke izdelke.
- Ponudnike digitalnih storitev (spletne trgovine, banke, zavarovalnice, …).
- Ponudnike prevoza (predvsem velja za infromacijske sisteme na avtobusih, vlakih, letalih).
Lista zahtev za posamezne digitalne storitve/izdelke
Splošne obveznosti (veljajo za vse izdelke/storitve)
- Obveznost objave izjave o dostopnosti (na spletni strani).
- Uporabniki morajo imeti možnost prijave nedostopnosti.
- Podjetje mora vzpostaviti postopek za reševanje pritožb.
- Nadzorni organ v Sloveniji je Inšpektorat za informacijsko družbo, ki lahko izvede nadzor in izreče kazen.
Za spletne strani in mobilne aplikacije
- Besedila, ki jih lahko berejo bralniki zaslona (na primer JAWS, NVDA).
- Alternativna besedila za slike (ALT opisi).
- Podnapisi za vse videovsebine.
- Prepoznavna struktura naslovov (H1, H2 …).
- Dostopnost vseh funkcij z uporabo samo tipkovnice.
- Povečava besedila brez izgube vsebine ali funkcionalnosti.
- Zadosten barvni kontrast med besedilom in ozadjem.
- Jasna in enostavna navigacija (meni, povezave).
- Obrazci z oznakami in navodili, dostopnimi tudi za bralnike zaslona.
- Vsebina naj ne povzroča epileptičnih napadov (na primer utripajoče animacije).
- Razumljivo besedilo – enostaven jezik za splošno populacijo.
- Obvestilo o piškotkih mora biti dostopno in berljivo tudi s tipkovnico ali bralnikom.
Za elektronske terminale (bankomati, plačilni avtomati, prodajne naprave)
- Taktilni ali zvočni odzivi za slepe in slabovidne.
- Enostavni in razumljivi meniji.
- Možnost zvočnega vodenja z uporabo slušalk.
- Uporaba zaslonov, ki omogočajo povečavo besedila.
- Tipke ali zasloni, ki jih lahko uporabljajo tudi osebe z omejenim gibom rok.
Za e-knjige in e-bralnike
- Podpora bralnikom zaslona.
- Možnost spreminjanja velikosti pisave.
- Prilagoditev kontrasta in barv.
- Navigacija po poglavjih in straneh.
- Dostopne funkcije iskanja, zaznamkov, označevanja.
Za avdiovizualne medijske storitve
- Podnapisi za gluhe in naglušne
- Zvočni opisi za slepe in slabovidne (“audio description”).
- Jezikovno prilagojeni meniji.
- Jasna kontrola predvajanja, dostopna s tipkovnico.
Za storitve e-trgovine in elektronske pogodbe
- Možnost izvedbe nakupa brez uporabe miške (tipkovni dostop).
- Jasni postopki oddaje naročila z oznakami.
- Vse informacije o izdelkih dostopne bralnikom zaslona.
- Potrditev nakupa in pogoji uporabe v dostopni obliki.
- Dostopne e-poštne potrditve in priloge (na primer PDF).
Za potniški promet (vlak, avtobus, letalo)
- Informacijski zasloni z zvočnim izpisom (npr. obvestila o odhodih).
- Mobilne aplikacije z navigacijo za slepe.
- Nakup kart na spletu ali avtomatu z dostopno navigacijo.
- Oznake poti, sedežev in nadomestne poti (na primer za invalidske vozičke).
- Dostopne kontaktne točke za pomoč potnikom.
Za računalniško strojno opremo in programsko opremo
- Povečava zaslona ali sprememba kontrasta.
- Pomožne tehnologije (npr. zaslonski bralniki, povečevalniki).
- Govorni izhod ali besedilni nadomestek za zvočne signale.
- Nastavitve dostopnosti v menijih (npr. v Windows, macOS, Android).
Za e-knjige in e-bralnike
- Podpora bralnikom zaslona
- Možnost spreminjanja velikosti pisave
- Prilagoditev kontrasta in barv
- Navigacija po poglavjih in straneh
- Dostopne funkcije iskanja, zaznamkov, označevanja.
Poročanje o dostopnosti
Vsa večja podjetja in organizacije, ki jih zavezuje Zakon o dostopnosti (ZDPSI), morajo:
1. Objaviti izjavo o dostopnosti
Gre za dokument, ki mora biti javno dostopen na spletni strani ali v aplikaciji. V njem podjetje jasno opiše:
- kako dostopna je njihova spletna stran ali aplikacija,
- katere vsebine še niso dostopne in zakaj,
- kam se lahko uporabniki obrnejo za pomoč ali prijavo težav.
Objavi se običajno v spodnjem delu spletne strani (npr. v nogi).
2. Redno posodabljati izjavo
Ko se spletna stran ali aplikacija spremeni, je treba preveriti dostopnost in po potrebi posodobiti izjavo.
Priporočeno je preverjanje na letni ravni.
3. Omogočiti povratne informacije
Uporabniki morajo imeti možnost:
- prijaviti nedostopne vsebine,
- zaprositi za prilagojene oblike informacij,
- komunicirati prek e-pošte, telefona ali navadne pošte.
Podjetje mora odgovoriti v 8 delovnih dneh.
4. Spremljati nadzor in inšpekcije
Če podjetje krši zakon in ne odpravi težav, lahko uporabnik prijavi primer inšpektoratu.
Nadzor izvajata:
- Inšpektorat za informacijsko družbo
- AKOS (v določenih primerih)
Možne so tudi denarne kazni.
Kazni celo do 40.000 €
Višina kazni za večja podjetja se giblje med 2.000 in 40.000 €, podjetje pa lahko doleti v primeru, da:
- nima urejene in objavljene izjave o dostopnosti,
- se ne odzove na zahteve uporabnika,
- ignorira obveznosti, ki jih narekuje zakon o dostopnosti.
Kdo je iz zakona delno izvzet?
Zakon poseben status dodeljuje mikropodjetjem (tista z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom pod 2 milijona evrov), ki so iz zakona lahko delno izvzeta.
Kaj to pomeni?
V kolikor urejanje dostopnosti mikropodjetju predstavlja nesorazmerno breme in to lahko dokaže, zakonske zahteve zanj ne veljajo.
Nesorazmerno breme je v tem primeru lahko:
- Prevelik strošek ureditve dostopnosti
Mikropodjetja pa se morajo zavedati, da morajo za to imeti jasno razlago in ustrezna dokazila.
Kaj priporočamo mikropodjetjem?
Čeprav ste iz odločb uradno izvzeti, vam priporočamo, da osnovnih zahtevam dostopnosti vseeno zadostite. Vzemite to kot priložnost, da svoje izdelke/storitve naredite dostopnejše vsem.
Predlagamo vam naslednje:
- Ureditev ALT besedila za slike (za bralnike zaslona)
- Ureditev navigacije, ki je dostopna s tipkovnico
- Visok kontrast in berljive pisave
- Jasno označeni obrazci in gumbi
- Vse pomembne informacije, podane z zvokom ali sliko, morajo imeti tudi dostopno alternativo (na primer podnapisi v videu)
28. junij 2025: datum, ki ga ne smete zamuditi
Rok za ureditev dostopnosti je 28. junij 2025. Zdaj je pravi čas, da uredite, kar zakon zahteva in kar bodo kmalu pričakovali tudi uporabniki.
Če potrebujete pomoč pri preverjanju skladnosti, pripravi izjave o dostopnosti ali prilagoditvi vaše digitalne prisotnosti, vam pri tem z veseljem pomagamo.
Stopite v stik z Acentinimi strokovnjaki in skupaj bomo poskrbeli, da boste na dostopnost pripravljeni pravočasno.
